Otroci ne zavračajo stvari zato, ker bi bile slabe ali napačne.
Pogosto jih zavračajo preprosto zato, ker jim niso zanimive ali ker se v njih ne počutijo vključene.

V vsakdanjem družinskem ritmu so prav majhni trenutki tisti, ki največ pomenijo. Večer, ko se dan umiri. Topel napitek na mizi. Kratek premor, ko ni treba hiteti nikamor. Za odrasle so to preprosti trenutki. Za otroke pa so to priložnosti, da sodelujejo, izbirajo in opazujejo.

Ko ima otrok možnost, da sam izbere okus, gleda, kako se medvedek v vroči vodi počasi stopi, in z žlico premeša svojo skodelico, se spremeni več kot le priprava čaja. Spremeni se občutek. Čaj ni več nekaj, kar mora spiti, ampak nekaj, pri čemer sodeluje.

Prav v takih trenutkih se oblikujejo navade. Ne skozi razlago ali prigovarjanje, temveč skozi izkušnjo, ki jo otrok želi ponoviti. Pitje čaja tako postane del prijetnega večernega ritma, ne naloga, ki jo je treba opraviti.

Wonder bites čajni medvedki so nastali iz želje, da bi te trenutke naredili bolj naravne. Ne zato, da bi prepričevali otroke, temveč zato, da bi jim dali občutek izbire in vključenosti. Za starše to pomeni manj pregovarjanja in več miru. Za otroke pa več veselja ob majhnih vsakodnevnih ritualih.

Vzgoja ni sestavljena iz velikih prelomnic. Sestavljena je iz ponavljajočih se drobnih trenutkov, ki se počasi zasidrajo v spomin. In včasih je dovolj že ena topla skodelica čaja, da se dan zaključi malo lepše.